Pōshuǐjié (泼水节), Water splashing festival ali hm, Praznik spricanja z vodo, se zgodi vsako pomlad med pripadniki manjsine Dai. Ker le ti zivijo na jugu Yunnana (vec kot 12 ur voznje z busom od nas), smo se s Hufang in Leo odlocile, da gremo pogledat kako praznik obelezijo v "Vasi manjsin" na obrobju Kunminga, kjer je tudi kar nekaj Dai-jev. Izkazalo se je, da praznjujejo celih deset dni, pridruzijo se jim mnozice pripadnikov vseh manjsin in Hanov. Marketinska poteza:)
Takoj ob vhodu nam dobrodoslico zazelijo pripadniki manjsine Dai (na sliki). Na sreco so zelo zadrzani pri spricanju. Za kaj pri prazniku pravzaprav gre? Tule je zgodbica: Dalec dalec nazaj je zivel krut in zelo hudoben princ hudicev z nadnaravno mocjo in posebnimi naravnimi danostmi. Nic in nihce mu ni mogel priti do zivega kaj sele ga ubiti. Vladal je nad ogromnim obmocjem, ubijal po mili volji in na splosno pocel kar si je zazelelo srce. Se posebno rad je hodil naokoli po hisah, kjer si je nagrabil zlata, srebra in ostalih vrednih dobrin ter lepih deklet. Imel je 11 zena, v casu tele zgodbe si je pridobil se 12. Le ta ni bila samo lepa, temevec tudi pametna. Kot ostale je tudi ona svojega moza sovrazila. A z zvijaco, lepimi besedami in neznostjo, je pripravila princa hudicev do tega, da ji je zaupal svojo sipko tocko: ce mu nekdo izpuli las in ga z njim podrgne po vratu, bo pri prici umrl. Seveda je 12 zena to ob prvi priloznosti storila in hudic je na veliko veselje vseh umrl. Imeli so veliko slavje. Dvanajst zena je skusalo uniciti mozevo glavo, a jim ni uspelo. Niso je mogle sezgati, ne zakopati, ne spustiti po reki, ..., vsako tako dejanje je pripeljalo do neke katastrofe. Odlocile so se da si bodo porazdelile se to breme in bo glava vsak dan pri eni doma, saj so le tako lahko preprecile ponavljajoce se katastrofe, kiaterih povod je bila princeva glava. Vsakic, ko so predale glavo naprej, so morale oprati svoja oblacila na katerih je ostala kri iz princeve glave. V znak haleznosti so ostali Dai-ji pomagali zenam prati obleko s tem, da so po njej skropili vodo. No in to je razlog za sedanje vsakoletno "spricanje" z vodo. Ker je en dan v nebesih enak enemu letu na zemlji, so Dai-ji izbrali sedmi dan po festivalu "Ciste svetosti" za praznovanje Poshui jie-ja. Na ta dan oskropijo vse zenske z vodo s cimer jih "ocistijo", izrazajo dobro voljo in medsebojno spostovanje
Tole je bil prvi prizor, ki smo ga zagledale. Mnozicno spricanje, zaenkrat se na varni razdalji. Hja praznik tule je bolj razlog za zabavo, kot pa kaj drugega. Vecina ljudi sploh ne ve zakaj gre. Kitajci povejo, da ce te nekdo posprica, v tem primeru bi bilo bolje reci polije, ti s tem zeli obilo srece. No ce je temu res tako, potem bova imeli z Leo obilo srece se kar nekaj casa, saj so bili Kitajci najbolj zadovoljni, ko so lahko zalili dve tujki. Mene pa vse skupaj spomni na "spricanje" z barvami v Indiji! Zakaj ze se tam "spricajo"?! Mateja, Bogdanka, Anita, Barbara, ...?!
V napad! Hja mislim da na ta dan nihce ni prisel suh iz vasi. Ce smo si hotele ogledati preostale dele, smo morale tudi me v "spricajoci oddelek". No pa saj smo navsezadnje zaradi tega prisle, ceprav si jaz nisem predstavljala, da bo tako "hudo". In nepripravljenemu ti lahko zelo kmalu postane prevec!
Spricanja "na kopnem" mi ni uspelo poslikati, ker zal nimam podvodnega fotoaparata:) No a najhujse je bilo ob vodi. Ce si si hotel narediti zaloge in se vsaj malo mascevati, si jo gotovo skupil. Kot tedva tule ... Pripomocki: od malih do ogromnih lavorjev, od malih do ogromnih vodnih pistol, ...
Tole je bil rezultat: premocene od nog do glave, od nahrbtnika do gat! No na sreco imamo tu ze pravo poletje in po pol urnem nastavljanju soncu in opazovanju dogajanja iz varnostne razdalje, so bila oblacila znosna, po nadaljni uri hoje po vasi pa skoraj suha. Z odhodom domov smo kar odlasale in odlasale, ker ... je k izhodu vodila le pot mimo spricajocih ...
