Pričujoča tabla je postavljena ob vhodu v dolino Lobnice in predstavlja začetek poti. Do nje se je mogoče pripeljati po ozki cesti, ki vodi iz Ruš na planino Smolnik, nahaja pa se na prvem 180-stopinjskem ovinku, kjer glavna cesta zavije proč od potoka Lobnica. Čeprav sprva ni kazalo tako, se je trditev o zahtevni poti izkazala za resnično.

Številni drobni pritoki ob cesti preženejo bojazen, da ciljni slapovi današnje poti zaradi pomanjkanja vode ne bi upravičili vloženega truda za dostop do njih. Kljub vsesplošnemu pomanjkanju vode očitno v tej dolini ni mogoče govoriti o suši.

Na tem mestu makadamska cesta zavije levo prek Lobnice, medtem ko se pešpot proti slapu Šumik nadaljuje po levem bregu potoka. Kljub temu je načeloma vožnjo z avtomobilom mogoče še nekaj časa nadaljevati po pešpoti. V obzir je potrebno vzeti le, da je razširitev za srečevanje z nasproti vozečimi vozili zelo malo.

Ob prvem nekaj strmejšem klancu postane pot že teže prevozna, na vrhu pa čaka tudi most v precej slabem stanju. Vse skupaj voznika opozarja, da je skrajni čas za zapustitev udobja lastnega vozila, če tega še ni storil pred tem.

Pogled na nasprotni breg Lobnice na kar nekaj mestih slikovito predstavlja njen hudourniški značaj, zaradi katerega po obilnejšem deževju tu opisana pot hitro postane še zahtevnejša oz. celo neprehodna.

Odseki v obliki kolovoza so vedno pogostejši, pešačenje pa posledično vedno prijetnejše. Kljub temu se je občasno še vedno potrebno umikati avtomobilom bolj vztrajnih voznikov.